BARVE SPREMENIJO SVET - POSKRBIMO, DA TAK TUDI OSTANE. INDIJA.

Pomivalni in pralni stroji. Pred in po (do)koncni izdelavi. Srebrna vsepovsod in pridni delavci v delavnici.

Vceraj sem zelela McDonaldsovo jabolcno pito, pa je v Jaipurju nimajo. Sem si privoscila jagodni milkshakje. Malce sem bila.. imela sem slabo vest, ker je tako vesternizirana zadeva, ampak je bil mrzel in zelo dober. Je slaba vest hitro izginila. Shake pa tudi.

Mango, mango, mango. Se enkrat in enkrat. Rumena barva Jaipurja, ki osvetljuje ulice kljub soncnim zarkom. Zelooooooo dobro! Mljask!

Na paradi Hanuman janti je vse mogoce. Tale zivalca se je kratko malo poscala na dogajanje:)

Roza pijaca v roza mestu. Izgledalo je dobro. In slastno. In zelo konzumirajoce. Pa se nisem udelezila. To je Nenina barva, ne morem mesat stren kar tako, hehe.

Bosa in z vzklikanjem "julelah" sem mogla voditi eno izmed skupin na paradi. Ponosno, na zacetku z malce zadrzkov, a ni trajalo dolgo, ko sem vzljubila tole plesno dogajanje okrog. Zenske so me kar potegnile medse, cudovito!!!

Sladoled, po deset, kdor ga kupi, se zastrupi, kdor pa ne, ta umre! Tukaj tole ne drzi! Vse je bilo zastonj. Indijci so ob zastonjskih stojnich pohojali drug drugega.

Siva. Moj najljubsi.

Postni nabiralniki, ki krasijo ulico. Rdeci je tisti, v katerega vrzem posto za Slovenijo!

Barvanje sarijev, tradicionalnega zenskega oblacila v Indiji. Traja precej casa, susi se precej casa, na koncu pa izgleda fantasticno. Zelo seksi, ce se vprasa mene.

Amber for in palaca na vrhu, za katero bi mogla po vseh pravilih placati 150 rupij, pa sem se po pol ure pogovora z nasmeskom odpravila na dveurni ogled zastonj. Lepo. Zelo lepo.

Krishna me je, ne le peljal od templja do templja s svojo rikso, za nizko ceno prevoznistva sem si v zameno ogledala tri trgovine - preproge, kamni, tekstil.

Krishna s svojim zvezkom pohval in dozivetij ljudi, ki jim je razkazoval Jaipur.

"No money, no funny!"

Moj prvi sari. Za pokusino. Kasneje sem se prav udala v usodo in jih nasla precej.

Izdelava materiala za block-printing na tekstil. Osupljivo natancno in potrpezljivo!

Prvi vecer v Jaipurju. Po vecerji sva z Janu-jem odsla proti mojemu hotelu, na poti zagledala tole, ko sem vzela Nikona v roke, so me zapazili in sledilo je poziranje. Nisem hotela zasenciti mladoporocencev, in upam, da jih nisem. Bila sta tako.. tiha.

Water palace in moje rozice za dobrodoslico v Jaipur.

Prvi koraki v Pink city-ju so se zaceli ze na zelezniski postaji. Roza. Kakopak.

Ne vec lacna kamela, ki je strogo gledala v daljao pred vhodom v Taj Mahal.

Belina. In milina. 2 uri sem samo strmela. Navdusuje in... vsaka beseda je odvec.

Gospod riksa, na poti do Taj Mahala. "Cow on the street, riksha druiver on the corner, beautiful Agra, want to see my shop?" :)

Fatehpur sikri. Cevlji, cevlji in se enkrat cevlji.

Zidek s trakci zelja v moseji znotraj kraljevega dvora v Fatehpur sikri. Ce jo imas globoko v srcu, se bo zagotovo izpolnila. Tako pravijo.

Varnostnik moseje.

Pred vhodom v kraljevo mesto Fatehpur sikri.

Nekdo je skakal. Spomnila sem se na Hampi in jezeroi, kljer mi skosk iz 20m skale ni bil pisan v zivljenje. Vendar tegale sem z veseljem izpustila. Prevec zeleno:)

Delhi. Cevljev na milijone v bazarju Karol Bagh.

Hare Krishna tempelj v Delhi-ju.

Lotus tempelj v Delhi-ju. Vooooooooda, bazeeeeeen. Ki pa ni za kopanje. Sestavljen iz devetih enakih, delujejo kot hladilni sistem za dvorano znotraj. Bahai house of worship je... tiha. In mrzla. A topla v srcu.

Zelena je nova roza. Delhi je poln opozoril za cistejse okolje.

Prvi dan v Delhi-ju. V celotnem potovanju do tega dne nisem imela tako umazanih nog.

Napis na ulici do Delhi gate.

Na ulici. Licno zlozeno.

Delhi. Prva prava parada, ki sem ji bila prica v Indiji.

Jama Masjih, Delhi. Kratke hlace, Manuela? Na-a. Bilo je vroce. v temle kostumu se toliko bolj. A za ogled moseje, ki sprejme 20000 ljudi... je bilo vredno. Cena za fotoaparat: 200 Rs.