Last night, over the rainbow..

Hitra, a ucinkovita opomba. Danes je moja zadnja indijska noc. Mumbai je vroc in zahteva pozornost. Izgubljala sem se po celem mestu in s stopinjami zasajala semena za prihodnji obisk.
Shubha raatri, India!

Dopoldne sem ji obljubila, da jo poiscem, ko se vracam. Ker je ni bilo, sem njenemu bratu narocila, da se ob 19h dobiva pri Leopold's. Prisla je. Mala Bona z bratcem Somnath-om. Dobila 2 kg riza, 1 kg dhal-a in odsla iz trgovine z "Cevlji? Obleka? Telefonska stevilka?" Neustrasna Bona.

Mumbajska sinagoga s svojo modrino konkurira aprilskemu nebu, ki se pripravlja na monsunsko obdobje, polno dezja. Sinje obarvana stavba na kriziscu z Mahatma Gandhi road ni le pasa za oci od zunaj, notranjost je.. pomirjujoca.

Crawfor Market. Dobis vse. Od zelenjave, sadja, zasimb, deodorantev, piskotov, do mack, pticev, mesnin in se cesa. Tale gospod je izpod kljuk za velike kose bivola pokadil svojo prvo cigareto po uspesno opravljenem delu.

Skoraj sem znorela. Ne le macke, lepe bele macke z razlicnima ockama in mladicki, starimi en teden. Tudi psicki. In hrcki. Pa morski prasicki. gosi, race, golobi, ribe, misi, skoraj vse, kar si srce pozeli. Pozeli si tudi, da bi bile na prostosti.

Slovenija, od kod lepote tvooooje... ne isci srece drugod, kot le doma... Kure. Ce so slovenske, ne vem. Vsekakor pa ne tecejo (vec).

Najvecja, najhuh zelezniska postaja v Indiji. Prevzela me je. Spet. Tokrat le nisem hitela na vlak, ampak mirno sprehodila skozi terminale.

Taj Mahal Hotel 1 in 2. Se vedno nekoliko "v skrbeh", a vsaj sije v indijskem slogu.

Ja, pa res. Nismo poskusili. Na zalost. Tako kot ne skoka iz 20m skale v Hampiju. Naslednjic, zgleda, hehe.

Z Anglezema in spansko-avstralsko-portugalsko mesanico na postaji Veraval, v cakanju na vlak. Tri ure. Krasne tri ure, kjer smo bili prava pasa za oci in bi spet lahko zasluzili ogromno vsoto rupijev, ce bi le hoteli.

Krave so res svete. Teli velikorogci so zavzemali polovico ceste, po kateri se je peljal tudi nas poln avtobus iz Diu-a v Veraval. Mislila sem, da so v Varanasiju najvecje krave na svetu. Ker so bile RES ogromne. Ampak ta dva sta zaenkrat na pozicji stevilak ena. Vol na vol - pogaca? :)

Mrtva reka, kam hitis, mrta reka, kam bezis, kje veselje to je zdaj, kje so ribe, tvoj sijaj? Zadnje jutro na plazi v Diu-u. Pooolno veselja. A nic oceana. Oseka je udarila z vso silo, pustila sled v obliki zelenih vijugic in nekako napravila pot za moj odhod.

Jutri, 29. aprila ob tem casu bom ze v Londonu. Ce bodo visje sile dopustile.

Ram-ram!